27 januar — 27 marec, 2023

Aleksij Kobal - Logaritmi ekspresije

Kobal Aleksij

Kurator

Maša Žekš in Pia Miklič

Razstavni program leta 2023 začenjamo s samostojno razstavo akademskega umetnika Aleksija Kobala, naslovljeno Logaritmi ekspresije. Ta je prva v nizu razstav, ki se bodo v letošnjem letu odvile znotraj tematskega projekta Od piksla do platna. Projekt zajema predstavitve slikarjev, ki svoja dela primarno gradijo iz digitalnih podob.

Samostojna razstava Logaritmi ekspresije združuje slikarska dela iz umetnikovih serij Podtaknjenci, Navzkrižja dilem in Nebeške črvine, katerih dela odlikuje enoten vizualni koncept dinamične igre računalniško koncipiranih vzorcev v kombinaciji s strupenimi fluorescentnimi barvami. Hipnotični učinek krepijo oblikovanje v programu za 3D-animacijo in izvirni tehnični postopki, računalniško dopolnjene ideje pa so nato v tehniki olja precizno preslikane na slikarsko platno. Umetnikova neomajna vnema po tehničnem razvijanju in vizualnem izpopolnjevanju je povzročila nastanek najnovejše serije v obliki manjših formatov, imenovane Nebeške črvine. Serija se od prejšnjih del razlikuje v uporabljeni tehniki, saj je Kobal zaradi želje po še izrazitejšem prikazu detajlov in močnejšem vizualnem učinku, svoje spretne slikarske poteze nadomestil z uporabo tehnike računalniške monotipije na platno. Avtorjeva unikatna tehnika potencira hipnotično valovanje mrežastih struktur v ozadju, ki jih kontrastno prekinjajo puhasti renesančni oblaki. Nebeške gmote oblakov v tej seriji, kakor tudi v prejšnjih, s svojo mehkobo umirjajo in harmonizirajo sicer močno ekspresivna dela.
Razstavljena dela lahko razumemo tudi kot zrcalo družbi, saj se dotikajo aktualnih politično-socioloških problematik. Srh vzbujajoči triptih Triglavski kiklopi, na primer, pretresa vprašanja svobode, demokratičnosti in zasebnosti slehernika v današnji družbi. Mitsko bitje Uroboros, kača, ki jé svoj rep, reflektira ujetost družbe v lastne ponavljajoče se vzorce, hkrati pa govori o konstantni ciklični naravi življenja, v kateri smrti vedno sledi ponovno rojstvo. Takšen preplet nasprotujočih si polov, tako vizualnih, kakor vsebinskih, je v umetnikovih delih vseskozi prisoten. Problematika tehnologije in virtualne resničnosti, ki prodira v človekov naravni prostor, je še izraziteje nagovorjena v najnovejši seriji, kjer nebo nadomešča računalniška matrika, izkustvo prave narave pa ostaja zgolj v bežnih oblakih lebdečih znotraj paralelnega sveta. Serija Nebeške črvine po eni strani preizprašuje vseprisotnost virtualnega, hkrati pa umetniku omogoča razvijanje nove likovne prakse in prostega eksperimentiranja.

Aleksij Kobal (1962) je akademski umetnik rojen v Kopru, ki je znan predvsem po svojem raznolikem slikarskem opusu. Njegovemu ustvarjanju v tradicionalnem vizualnem mediju se pridružujejo tudi animirane podobe v obliki videa, prav tako pa posega na področje glasbe in literature. Med leti 2004 in 2008 je sodeloval z glasbeno skupino The Stroj, pozneje pa je izdal tudi dve knjižni deli Glas (2009) in Topologija zlatoroga (2022). Slednjega so navdahnili pravljični deli Trente, nastal pa je kot dopolnitev h Kobalovi klavirski skladbi in k sliki z istim naslovom. Samostojno razstavlja od leta 1987 in je eden najvidnejših vizualnih umetnikov srednje generacije pri nas. Za svoje likovno delo je prejel vrsto priznanj in nagrad, med katerimi je tudi nagrada Prešernovega sklada (2016). Živi in ustvarja v Ljubljani.

Pia Miklič